(Kavni) zoc

Nives Urleb tokrat o dveh ljubimkah, kjer se ena stalno pritožuje, tudi na temo samozaposlenih v kulturi, cele dneve kadi čike in preskrola vsa socialna omrežja, predvsem pa zliva zoc od jutranje kave v odtočno cev, svoj posperman vibrator pušča na kuhinjskem pultu, s čimer nabija slabo vest … V odgovor prejme podcast Rožnata dolina na Valu s Katjo Stojnić, pogovor s seksologom Timom Prezeljem, ki pravi, da so edini spolni organ možgani …

Odštekano besedilo, ki kritično in brez dlake na jeziku analizira lezbični odnos, pa potem odnos do samskih, ki ne dobijo popusta in plačujejo (ne)samske davke … Pripovedovalka, ki sama zase pravi, da ne zastruplja, so pač takšni časi, je morda že onstran razmerja, pa se tega niti ne zaveda, čeprav se zaveda vsega drugega, predvsem onesnaževanja s katerim je obdana …*

***

Nobene slušalke 

ne preglasijo 

njenega monolognega srditega kričanja, 

ves čas jo slišim,

res se trudim

odmislit

in poslušam Mobyja, ona ga ne mara, ker je vegan, zaključeno, sama ji že en čas težim s tem, da bi jedla manj mesa, ampak ne, ona me še vedno posiljuje s svojim načinom prehranjevanja, z mesnimi zrezki in špageti, za katere ve, da jih ne maram, še Nika ve, čeprav ne živi z menoj, najraje imam svedraste testenine fusilli, takšne sva jedli skoraj vsak dan pri njej doma, kadar sem čakala mamo, da me pobere mimogrede na poti iz službe, brez potrebe sem si nakopala na glavo “ljubezen”, 

ker ne zmorem 

biti

sama, 

kot da mi

ni dovolj

in čedalje redkeje poslušam, kar mi paše, tako zares, ne le kot background, kar deluje na primer (le) pri klasično obarvani elektronski glasbi bratov, imenovanih Two Lanes, Moby, s slušalkami, da je ne motim, in njegov Why does my heart feel so bad, sama za razliko od Moby-ja vem zakaj, ker me ves čas sili v situacije, kakršna je bila prejšnji vikend na rojstnem dnevu tamalega od brata, kjer bi se naj vsaj približno obnašali kulturno, že pred nekaj leti sem jo skušala spremeniti, naivno sem verjela, da lahko človeka spremenim, kupila sem knjigo o bontonu z označbami delov, česar pa ne prakticira, bonton, kot se za družinski dogodek spodobi, ampak ona ne, med drugim me tudi s svojim komentarjem 

odriva na rob, 

“ušive štiri ure delaš, od tega že ne moreš biti utrujena”, da ne bi izpadla budala, sem se raje vzdržala komentiranja njenega načina življenja in morda sem se tudi bala odpora večine, ki bi zgodil zaradi ideje o vsesplošno uveljavljeneem “obveznem” osemurnem delovniku, uf, ko bi le kdaj znala tudi sebe skritizirati, kakor je znala mene, ne pove, kako cele dneve kadi čike in preskrola vsa socialna omrežja, posebno pozornost pa nameni meni, komu sledim, komu ne sledim, komu vse pišem komentarje … in ne pomisli, 

tudi če jo moti zapravljanje državnega denarja za samozaposlene v kulturi, ne glede na to, kdo vse se v to dejavnost vključuje,

in kdo od teh samozaposlenih tudi plačuje davke,

s čimer podpira kulturo in druge gospodarske panoge, 

in ona ne pomisli,

da za vsako naslovnico revije, časopisa, reklamnega letaka, vsega kar preskrola, 

stoji nekdo 

ali več ljudi

ki so prispevali k nastanku nečesa, tudi če je to ukradeno, kopirano, je vseeno vložen trud, čas, energija, in to natanko tista, ki je ona nima, zmore le kritizirati moj izgled, “za koga se tako urejaš, katera ti je SPET všeč”, reče, in to zgolj, ker uporabljam čistilno peno, tonik in eno samcato kremo za obraz, brez ličil in res, priznam, kot da sem ji kaj dolžna, malo dražji šampon za lase iz drogerije, katerega si, in to brez kančka slabe vesti, iztiska na dlani, kljub temu, da sem ga kupila s svojim denarjem in če ji rečem da je zmanjkalo šampona, naj ga mimogrede vzame v trgovini, prinese najcenjšega iz Lidl-a, ampak pravzaprav mi je redko kdo všeč, sploh pa tisti, za katerega misli, ko mi je Tanja rekla, “kakšna prasica si”, in da sem že od samega začetka zanimala za druge, sem ji zabrusila, “ja”, ker nimam več energije, “v naprej sem se pripravljala na to, da bom s tabo zapravila šest let skupnega omejenega življenja”, kjerkoli sva bili, so ji vsi v moji bližini šli na živce, motilo jo je, da ni bila vsa pozornost ostalih prisotnih uprta vanjo, nikoli me pred drugimi ni prijela za roko, kaj šele, da bi me poljubila, vsaj na lica, položila roko na moja stegno, sedeli bi ena poleg druge, marsikdo je mislil, da sva le prijateljici, kadar nas je sedelo več za mizo, se je vedno vsedla vsaj za en stol stran od mene in na koncertu od Koala voice je polila po glavi prijatelja iz srednje šole, ker me je samo prišel pozdravit, in to z rdečim vinom,

ki ne gre 

stran,

je šla samo od njenih staršev, s polnimi vrečkami, postavljenimi pred vrata, ko so izvedeli zame, šlo je po hitrem postopku, pristala je s temi vrečkami pred mojimi vrati in sedaj ugotavljam, da bi najraje uporabila isti način – vrečke, postavila pred vrata, odšla za štirinajst dni na morje, ker nočem imeti opravka s policijo, mogoče bo le na takšen način dojela, da je konec, ker ji res ne želim nič slabega, še manj pa sebi, bolje bi bilo za obe, čeprav me je strah, kako bo reagirala, Niki je psihiatrinja svetovala, naj zaključi razmerja na miren način in parnerju in partnerki zaželi vse dobro, ker naj bi bilo to pomembno tudi za vsa njena naslednja razmerja, ampak Tanja je meni že grozila, češ, kako mi bo uničila vse, kar je prispevala v to stanovanje, tabure v dnevni je ob enem izmed izbruhov ljubusumja že razbila, ker Tanja zna biti taka, kadar ne razume, da ne zmorem več njene ozkoglednosti, ljubusumja, komentiranja in zanemarjenja mojega sicer skromnega starega stanovanja, ki sem ga pred časom delno obnovila, zamenjala kuhinjsko korito, kuhinjsko pipo, odtočne cevi, v katere samo zase vsakodnevno veselo vliva ostanke zoca od jutranje kave, namesto da bi ga kompostirala ali uporabila za piling obraza, v času navidez urejenega skupnega življenja je prispevala s svojim delom, kar še ne pomeni, da lahko svoj posperman vibrator pušča na kuhinjskem pultu, s čimer mi nabija slabo vest, ker se nočem predati skupnemu užitku, kar pomeni prisiljeno nabijanje njenega telesa ob mojega, kar naj bi me naredilo mokro, čeprav sem ji skušala pojasniti in ji svetovala, naj si prebere kaj o tantričnem seksu, preposlala sem ji podcast Rožnata dolina na Valu s Katjo Stojnić, pogovor s seksologom Timom Prezeljem, ki pravi, da so edini spolni organ možgani, s čimer se strinjam, zato vlažna postanem samo ob primerni pripravljenosti, recimo predhodno doživetega poglobljenega pogovora, človeške energije, sproščenosti vseh prisotnih, če bi nas bilo več o trojčkih in tako dalje ne govoriva, sem ji pred časom omenila izkušnjo mojega brata, preden je dobil otroka, obisk swinger kluba v Rovinju, seveda je bila zgrožena, češ kaj pa čistoča, 

“A misliš, da so tiste rjuhe, pregrinjala in brisače res čiste?”, 

kot strokovnjakinja čiščenja večposteljnih objektov, priučeno z delom v hostlu, sem ji odgovorila, 

“A misliš da so tiste rjuhe, pregrinjala in brisače v hotelu, kjer sva se namakali v jacuzziju in ki veljajo za leglo bakterij, kakršne se razvijajo v vodi, bilo kaj bolje? Zato si takrat končala s kožnimi glivicami, ker je hotel čistejši od swinger kluba?!”

 

Fotografija: Nives Urleb

Edina stvar, ki ga je zmotila, so bile presladke brezplačne welcome drink alkoholne pijače, po katerih je bil bolj žejen kot pred pitjem, ostala pijača je bila precej draga, oziroma dražja kot običajno v drugih lokalih, ampak ker sta bila skupaj s punco, sta imela cenejšo karto, za samske je dražje, čudi me, da ni popusta za starše, ki imajo doma otroka/e, tako kot to velja ob avtomobilskem zavarovanju, pred nekaj dnevi sem se ukvarjala s tem, na obroke, še te komaj plačam, za avto, ki ga voziva obe, kljub njenim višjim prihodkom, skratka, če bi imela otroka do šestega leta starosti, bi mi agentka dala popust, tako pa mi je dala samo dodatno zavarovanje za živali v avtu, ker sem omenila, da če lahko uveljavljam popust za psa, saj je tudi strošek, čeprav mogoče manjši in ker je agentka prav tako lastnica štirinožnega družinskega člana, se je strinjala z menoj, “ampak na žalost ne,” je rekla, tako kot pri večinoma vseh stvareh, 

na žalost 

za samske 

ni popusta,

za vse

(ne)samske

enaki davki,

ki jih tudi “moja” plačuje, čeprav si človeka ne moremo lastiti, lepo bi bilo, da bi to tudi ona dojela, Tanja, zadnje mesece jo imenujem cimra, tarna nad tem, za kaj vse se namenja državni denar, čeprav ona vedno vidi samo druge, pri sebi ne vidi ničesar, kot na primer ne vidi, da njeno zapravljanje za drage čike ni vprašanje zdravja, rolat se ji ne ljubi, ponudi tudi ne, zaradi tega ali onega razloga, predvsem zaradi financ sem sama prenahala s kajenjem že pred leti, kljub temu, da sedaj poberem več ogorkov kot kadarkoli prej, ker Tanja frcna ogorke z balkona direktno na vrt med zelenjavo, peteršilj, sicer bolj slab, ne gost, in med korenček, kolikor ga niso uspeli pojest lazarji, teh lani še ni bilo v takšnem številu kot letos, povsod puščajo svoja jajčeca in se širijo brez slabe vesti, kot ljudje, brez pomisleka na posledice, sama ne zastrupljam, sedaj so taki časi, na vrtu so poleg cigaretnih ogorkov polži in zoc v odtoku,

spet ne požira. 

  • Uredniške komentarje je spisala Gabriela Babnik Ouattara