Fotografija: Pexels-Ayoub-Moukhliss
Preverila je, če so vrata kopalnice res zaklenjena in sedla na rob kopalne kadi. Z britvico je globoko zarezala v levo roko in napetost je popustila. Ob pogledu na kri, ki je pricurljala iz njenega zapestja, se je počutila bolje. Ponovno je zarezala, nepremično strmela v kri, ki je curljala v banjo in odložila britvico na umivalnik. Končno je nekaj občutila, imela je nadzor in bila povezana sama s seboj, možganska megla, kakor jo je imenovala sama pri sebi, je izginila.
Do potankosti se je spomnila dne, ko si je prvič zarezala v zapestje. Stara je bila osemnajst let in Jörg se je ravno preselil v njihovo hišo. Vsak večer se je pritihotapila v bližino vrat spalnice, kjer sta se mama in Jörg predajala mesenim užitkom. Njuno glasno vzdihovanje je Corino vzburjalo in trpinčilo obenem. Kako zelo si je želela, da bi bila ona tista, ki bi jo Jörg spravljal v ekstazo, ne pa njeno vlačugarsko mamo. Prezirala jo je iz dna duše. Še najbolj njeno živalsko vzdihovanje, vulgarno besedičenje in ekstatične krike.
Do potankosti se je spomnila dne, ko si je prvič zarezala v zapestje. Stara je bila osemnajst let in Jörg se je ravno preselil v njihovo hišo. Vsak večer se je pritihotapila v bližino vrat spalnice, kjer sta se mama in Jörg predajala mesenim užitkom. Njuno glasno vzdihovanje je Corino vzburjalo in trpinčilo obenem. Kako zelo si je želela, da bi bila ona tista, ki bi jo Jörg spravljal v ekstazo, ne pa njeno vlačugarsko mamo. Prezirala jo je iz dna duše. Še najbolj njeno živalsko vzdihovanje, vulgarno besedičenje in ekstatične krike.
Že v zgodnjem otroštvu je Corina čutila, da ima mama dosti raje njeno sestro Lariso, ki je bila mirna, tiha in ubogljiva, njeno čisto nasprotje. Kasneje je bila podvržena maminim pikrim pripombam na račun videza. »Debela, kakor si, nikoli ne boš imela fanta. Le kdo te bo hotel, Corina?« ji je govorila.
Larisa, njena sestra dvojčica, je bila suha kot trska in mame nikoli ni slišala, da bi jo kdaj zbadala. Ni bila debela, le malce bolj baročne postave, a mama je s pripombami dosegla, da se je počutila kot mrož.
Že kot dvanajstletna si je Corina obupano želela moške pozornosti. Pričela se je spogledovati praktično z vsakim. Pri trinajstih je nedolžnost zgubila z nekaj let starejšim sosedom in čutila se je potešeno, pomirjeno. Za nekaj dni. Nezadovoljna je iskala novo tarčo. Imela je celo kopico fantov, a počutila se je prazno. Bila je prepričana, da ne more obdržati nikogar, ker je debela, zato je s fanti samo spala in jih brez besed odslovila, saj si je želela prihraniti razočaranje.
Znašla se je na točki, ko je razdraženost blažila s hrano. Vse njene misli so se vrtele okoli vprašanja, kaj bo spravila vase. Te fantazije so jo spravljale v stanje blaženosti in ko je prišla iz šole je izpraznila hladilnik, se spravila v posteljo in skrivoma po malem jedla do večera. Zaradi velike količine zaužite hrane, jo je sčasoma popadel paničen strah pred debelostjo, zato je hrano izbruhala ter vse pogosteje posegala po odvajalih.
Corinin srčni utrip je postal nereden, njena koža suha kot papir, menstruacije neredne, prebavne motnje vse pogostejše, a izgubila je težo. Doma ni nihče ničesar opazil. Mame nikoli ni bilo doma, oče je ves čas pil, bratec je bil premajhen, sestra je bežala v knjige.
Corinin srčni utrip je postal nereden, njena koža suha kot papir, menstruacije neredne, prebavne motnje vse pogostejše, a izgubila je težo. Doma ni nihče ničesar opazil. Mame nikoli ni bilo doma, oče je ves čas pil, bratec je bil premajhen, sestra je bežala v knjige.
Večer, ko je njen brat Andreas pristal v bolnišnici, je končno spregledala. Njihova mama je bila hladnokrvna preračunljivka, ki je, ne da bi trepnila z očesom, lagala na policiji in očeta obdolžila družinskega nasilja. Corina je bila priča prepiru na stopnišču, a je molčala. V njenih očeh je bil oče slabič. Sam si je bil kriv, da se ni znal postaviti zase. Njihovo mamo bi moral ukrotiti, ne pa, da je prosjačil za drobtinice prijaznosti in ko je ni dobil, se je zapil, namesto da bi poskrbel za otroke.
Oče je dobil prepoved približevanja, se odselil ter kasneje odsedel zaporno kazen, mama pa je ves čas preživljala v službi. Corina ni potrebovala dolgo, da je ugotovila razlog. Jörga jim je mama predstavila, ko je oče še živel doma. Neko soboto je otroke naložila v avto in jih odpeljala v živalski vrt v Schönbrunnu. Stali so pred blagajno, mama je živčno pogledovala naokoli, vse dokler se jima nista približala moški z otrokom. Takrat se ji je nasmeh razlezel do ušes, njeno običajno zadirčnost je zamenjal vesel pozdrav: »Jörg, živjo, lepo, da sta prišla. Kako si Max?« se je vsa medena obrnila proti smrkavcu, ki je moral biti enakih let kot Corinin brat in ki ga je, kot je kazalo, že poznala, ter ga nežno pobožala po laseh. »Otroci, naj vam predstavim mojega šefa, Jörga in njegova sina Maxa. Skupaj gremo danes v živalski vrt.«
Tisto popoldne je bila mama neprepoznavna. Ves čas je veselo čebljala. Jörgu je razlagala kakšne zlate otroke ima, kako se lepo razumejo in da ji njeni sončki pomenijo vse na svetu. Očitno je dodobra naštudirala tudi spletno stran živalskega vrta. »Živalski vrt Schönbrunn je najstarejši na svetu. Petkrat zapored je bil proglašen za najboljši živalski vrt v Evropi. Velik je sedemnajst hektarjev in premore več kot sedemsto živalskih vrst, med njimi tudi nekaj skrajno ogroženih,« je vneto razlagala.
Ko so prispeli do kletk s pandami, je skoraj padla v trans in vzhičeno pametovala: »Orjaške pande so najpriljubljenejši prebivalci živalskega vrta. Schönbrunn je eden redkih živalskih vrtov, ki mu je Kitajska v oskrbo zaupala par pand. Je pa tudi edini živalski vrt v Evropi, ki to živalsko vrsto, ki ji grozi izumrtje, vzreja na naraven način. Po rojstvu pand Fu Long leta 2007, Fu Hu leta 2010 in Fu Bao leta 2013 je medvedka Yang Yang leta 2016 postala prva samica pande v človeški oskrbi, ki je brez človekove pomoči vzgojila dvojčka. To otroci moji, je prava svetovna senzacija.«
Pa koga ti zajebavaš, si je mislila Corina. Poznaš imena in rojstne letnice pand, ne opaziš pa, da Andreas pri osmih letih moči posteljo, da Larisa bolestno bulji samo v knjige in da imam jaz bulimijo. Do tujega otroka se obnašaš bolj materinsko kot do nas. In zakaj z nami v živalski vrt ni odšel oče, ampak tvoj šef? Sklenila je, da ima mama resno diagnozo.
Pa koga ti zajebavaš, si je mislila Corina. Poznaš imena in rojstne letnice pand, ne opaziš pa, da Andreas pri osmih letih moči posteljo, da Larisa bolestno bulji samo v knjige in da imam jaz bulimijo. Do tujega otroka se obnašaš bolj materinsko kot do nas. In zakaj z nami v živalski vrt ni odšel oče, ampak tvoj šef? Sklenila je, da ima mama resno diagnozo.
Skrb za gospodinjstvo je po očetovem odhodu prevzela Corina, ki je takrat obiskovala prvi letnik gimnazije. Mama je iz službe prihajala pozno zvečer, večinoma pijana. Pogosto je vpila na njih, da so ji uničili življenje. Corina je uteho še naprej iskala v prenajedanju, česar še vedno nihče ni opazil. Andreas ji je s svojim plahim obnašanjem in cmeravostjo šel čedalje bolj na živce. Naj si posteljnino menja sam, če že ne more nadzorovati mehurja, si je mislila in to povedala tudi mami.
»Pa kaj me obremenjuješ s tem. Kot da nimam dovolj svojih problemov. Vzdržujem vse vas. Ne bodi tako lena kot tvoj oče. Če se poščije, mu zamenjaj te ušive rjuhe. Očisti tudi kletko tega njegovega preklemanega zajca. Smrdi do nebes,« je bil njen odgovor medtem, ko si je v kozarec natakala vodko, bog ve katero že v tistem sobotnem popoldnevu.
Corino je popadla neustavljiva želja po hrani, a v mamini prisotnosti ni hotela izropati hladilnika in biti tarča njenega sarkazma. Stekla je v Andreasovo sobo. Že drugič v tednu je preoblačila posteljnino, pihala je od jeze, ko se ji je pogled ustavil na kletki z zajcem, ki ga je Andreas dobil od dedka za rojstni dan.
Hubert je lenobno prežvekoval ostanke korenja. Odprla je kletko, ga zagrabila in ga z vso silo vrgla ob steno. Negibno je obležal na tleh. Dvignila ga je in začutila utrip srca. Posadila ga je v naročje in ga z levo roko zagrabila za vrat, z desno je oprijela glavo in mu zasukala vrat ter ga položila nazaj v kletko. Želja po hrani je minila. Andreas se je vrnil iz igrišča in takoj stekel v svojo sobo. Ko je zaslišala njegovo kričanje in jok, je začutila zadoščenje. Nikoli več ni posegla po hrani. Odkrila je učinkovitejši način, kako razbremeniti nakopičeno tesnobo in napetost. Muham je trgala krila, pajkom noge, z buciko je prebadala hrošče, kamenjala je ptice, mačkom pulila zobe, žabam trgala krake.
Hubert je lenobno prežvekoval ostanke korenja. Odprla je kletko, ga zagrabila in ga z vso silo vrgla ob steno. Negibno je obležal na tleh. Dvignila ga je in začutila utrip srca. Posadila ga je v naročje in ga z levo roko zagrabila za vrat, z desno je oprijela glavo in mu zasukala vrat ter ga položila nazaj v kletko. Želja po hrani je minila. Andreas se je vrnil iz igrišča in takoj stekel v svojo sobo. Ko je zaslišala njegovo kričanje in jok, je začutila zadoščenje. Nikoli več ni posegla po hrani. Odkrila je učinkovitejši način, kako razbremeniti nakopičeno tesnobo in napetost. Muham je trgala krila, pajkom noge, z buciko je prebadala hrošče, kamenjala je ptice, mačkom pulila zobe, žabam trgala krake.
Moške je začela iskati preko tinderja. Šlo je za enkratna srečanja, ki so se pričela z zmenkom na pijači in se končala s hitrim seksom v avtu ali na prostem. Bila je gospodovalna, želela je nadvladati, imeti premoč. Oboževala je občutek, ko je moškega spraskala ali ugriznila in mu hkrati zapovedala, naj si jo vzame. Vzneseni občutek naslade je hitro minil, čutila se je ogoljufano, nepotešeno, prazno.
Ni imela potrebe, da bi bila med vrstniki na gimnaziji sprejeta. Držala se je zase, prijateljic ni iskala. Bilo ji je vseeno, kaj si mislijo o njej. Učnih težav ni imela, sodila je v povprečje, za razliko od njene sestre, ki je bila med najboljšimi v razredu. Mami je bilo vseeno. Slab ali dober učni uspeh, ni je zanimalo. Corinina slutnja, da je center maminega zanimanja njen šef Jörg, se je izkazala za upravičeno.
Do potankosti bi lahko določila dan, ko sta mama in Jörg postala ljubimca. Mamino razpoloženje se je potem spremenilo. Na vsake toliko se je celo nasmehnila, šla v trgovino in pripravila kakšen obrok. Običajno, ko se je vrnila iz službene poti. Ni bilo potrebno imeti visokega inteligenčnega kvocienta, da bi ugotovil, s kom je bila na službeni poti. Obstajala so obdobja, ko je bila mama razdražljiva in je svoj bes stresala nad njimi. V teh obdobjih je pila več kot sicer. Tudi tu ni bilo potrebno biti genij, da si ugotovil vzrok. Mamin šef še vedno ni zapustil družine.
Corina je ocenila, da je bila njena mama v razmerju že več kot štiri leta, ko je neko marčevsko nedeljo pred hišo zapeljal črn bmw, iz katerega je izstopil Jörg in iz prtljažnika pričel zlagati potovalne kovčke.
Da je mama vse bliže svojemu cilju, je Corina zaslutila že več kot pol leta pred njegovo vselitvijo. Bližal se je Larisin in njen osemnajsti rojstni dan in mama je za njiju organizirala zabavo v hotelu. Da se je spomnila na njun rojstni dan, je bil toliko kot čudež, da pa se je odločila pripraviti zabavo v razkošnem hotelu, je smrdelo do neba. Prišlo je nekaj Larisinih prijateljic, babica in dedek po mamini strani, zabavi sta se pridružila še Sven, vodja prodaje hotela in Jörg. Ena izmed Larisinih prijateljic je stalno fotografirala. Corina jo je prosila, naj ji pošlje fotografijo, na kateri je Jörg objemal njeno mamo, poleg njega pa sta na drugi strani stala Larisa in ona. Fotografijo je objavila na facebooku in jo pospremila s sarkastičnim zapisom »Srečna in hvaležna za svojo razširjeno družino«.
Da je mama vse bliže svojemu cilju, je Corina zaslutila že več kot pol leta pred njegovo vselitvijo. Bližal se je Larisin in njen osemnajsti rojstni dan in mama je za njiju organizirala zabavo v hotelu. Da se je spomnila na njun rojstni dan, je bil toliko kot čudež, da pa se je odločila pripraviti zabavo v razkošnem hotelu, je smrdelo do neba. Prišlo je nekaj Larisinih prijateljic, babica in dedek po mamini strani, zabavi sta se pridružila še Sven, vodja prodaje hotela in Jörg. Ena izmed Larisinih prijateljic je stalno fotografirala. Corina jo je prosila, naj ji pošlje fotografijo, na kateri je Jörg objemal njeno mamo, poleg njega pa sta na drugi strani stala Larisa in ona. Fotografijo je objavila na facebooku in jo pospremila s sarkastičnim zapisom »Srečna in hvaležna za svojo razširjeno družino«.
Objavo je kasneje uporabila Jörgova žena Nathalie v tožbi za stanovanje, kot enega izmed dokazov, da je Jörg že davno pred razpadom družine živel dvojno življenje in je ločitev skrbno načrtoval, ter si z zavajanjem prilastil njeno polovico stanovanja. Corini je postalo jasno, da zdaj že bivša Jörgova žena Nathalie vseeno ni bila tako neumna in je, ko je izvedela za njuno afero, reagirala na način, ki je bil Corini blizu. Kdo bi si mislil, da bo prišla na idejo in preverila facebook objave otrok moževe ljubice!
Vanesa je ponorela, ko je izvedela, s čim je Nathalie mahala na sodišču. »Vedno si bila neumna, ampak to je višek tvoje neumnosti. Zaradi tebe je Jörg izgubil tožbo,« je histerična vpila na njo in ji primazala zaušnico. Bila je tako razkačena, da ji Corina ni upala oporekati; Jörg je dejansko tožbo izgubil po lastni neumnosti, nenazadnje je sinu omogočil share account na svojem iPadu, iz katerega je bilo moč razbrati še mnogo več, kot le rojstnodnevno zabavo v hotelu.
Tri mesece po rojstnodnevni zabavi je mama naznanila, da bo z novim letom prevzela vodenje hotela, ker je Jörg dal odpoved in bo prevzel vodilno mesto nekega avtomobilskega koncerna. Corina je menila, da je bila tega meseca mama neprepoznavna. Zdela se je kot prerojena, njena polt je sijala, poleg tega je bila večino časa nasmejana in celo razigrana. Corina je vedela. Jörg je zapustil družino ali pa je bilo le še vprašanje tednov, kdaj se bo to zgodilo.
»Otroci, pridite v dnevno sobo in pozdravite Jörga,« je tega dne mama radostno sklicala otroke. Larisa in Andreas sta začudeno gledala v kose prtljage postavljene na hodniku. »Jörga vam ni treba predstavljati. Poznate ga. Odslej bo živel z nami. Prosim, da se do njega obnašate spoštljivo in prijazno.«
Zven maminega glasu, ni dopuščal ugovora. Skopa razlaga naj bi zadostovala. Njej že, Corina drugega niti ni pričakovala, a za naivno Lariso in Andreasa, ki je ravno prestopil prag pubertete, je to pomenilo šok in presenečenja nista uspela prikriti. »Kaj tako gledaš Andreas? Prav lepo se bomo imeli,« mu je veselo odgovorila.
Jörg je vsem segel v roke. »Upam, da se bomo lepo razumeli. Čez teden bom itak odsoten, saj zdaj delam v Bratislavi. Med vikendi pa se bomo videli in verjamem, da se bomo kmalu navadili drug na drugega,« je bil kratek. Samozavestno se je zavalil na kavč, vzel v roke mobilni telefon in pričel brskati po njem, medtem, ko je mama tovorila prtljago v gornje prostore.
Že prvo noč je Corino, ki je ravno ugasnila računalnik in legla v posteljo, na noge pognal krik iz spalnice. Radovednost jo je gnala bližje vratom, za katerim sta se njena mama in Jörg predelala posteljnim užitkom. Zatem ji je prišlo v navado, da je vsako noč oprezala pred vrati njune spalnice in si želela biti na maminem mestu. Jörg je nenadoma postal utelešenje moškega, ki si ga je želela.
Bolečino, da ni njen, je lajšala z rezi v svoje telo in se vsaj v tistih trenutkih počutila bolje.
Že prvo noč je Corino, ki je ravno ugasnila računalnik in legla v posteljo, na noge pognal krik iz spalnice. Radovednost jo je gnala bližje vratom, za katerim sta se njena mama in Jörg predelala posteljnim užitkom. Zatem ji je prišlo v navado, da je vsako noč oprezala pred vrati njune spalnice in si želela biti na maminem mestu. Jörg je nenadoma postal utelešenje moškega, ki si ga je želela.
Bolečino, da ni njen, je lajšala z rezi v svoje telo in se vsaj v tistih trenutkih počutila bolje.
V tem času je oče že prišel iz zapora in zelo si je prizadeval, da bi skupaj preživeli več časa. Corini je bilo vseeno, ali ga vidi, Larisa in Andreas pa sta očeta zelo pogrešala in se veselila druženj z njim. Leto dni je živela za večerne ure, sedeč pred vrati spalnice in si predstavljala, da je ona tista, ki jo Jörg žene v ekstazo. To ji je bilo odvzeto tiste noči, ko sta se Jörg in njena mama vrnila domov v poznih nočnih urah povsem opita.
»Prekleta kurba stara,« se je Jörg drl po hiši. »Ona bo tožila mene, res si veliko upa! Mene že ne bo nihče tožil! Jaz sem vendar Jörg Seitler!«
Radovednost je Corino pognala v spodnje nadstropje, kjer je ugledala Jörga, ki je odpenjal bluzo njene mame govoreč: »Dajva se dol, zdajle to rabim.«
Vmes se je opotekel, padel po tleh in bruhal. To je trajalo tako dolgo, dokler se Corinine in mamine oči niso srečale: »Kaj zijaš, spat se spravi, al bi mu ti potegnila? Saj vidim, kako ga gledaš! Kar pridi sem, te bom že poučila, kako se to dela!«
Kot je kazalo, je mama Corino spregledala. Verjetno intuitivno se je zavedela čustev, ki jih je Corina gojila do njenega ljubimca. Pomislila je, da je mama skrajno sprijena oseba.
Hrup je prebudil Lariso in Andreasa, ki sta se ravno tako pojavila v dnevni sobi. Andreas je pričel jokati, Vanesa pa ga je nahrulila in udarila po licu. Larisa je nato poklicala očeta, ki je, preden jih je strpal v avto, posnel razdejanje v dnevni sobi.
S posnetki je Vaneso kasneje postavil pred dejstvo; prisiljena mu je bila prepustiti skrbništvo, čemur se niti najmanj ni upirala in pristali so pri očetu v dvosobnem stanovanju.
Jörga je Corina potem videla le še enkrat. Ni vedela, kako je očetu uspelo, da so se iz danes na jutri preselili v štirisobno stanovanje v bližini dvorca Belvedere. Da živijo v Jörgovem stanovanju, ji je postalo jasno šele, ko se je Jörg nekega dopoldneva pojavil na vratih. Bil je v spremstvu njene mame, oba pa sta bila vidno razburjena.
»Kaj pa vi tu?« je zaprepadeno vprašal Jörg.
Očitno je bilo, da mrzlično razmišlja, kako so se Vanesin bivši mož in njuni otroci znašli v njegovem stanovanju. Enako kot ona, tudi Vanesa in Jörg nista vedela, da je oče navezal stik z Jörgovo nekdanjo ženo Nathalie, ki je stanovanje, katerega lastništvo je bilo predmet tožbe na sodišču, prepustila Markusu v uporabo.
To je bil tudi dan, ko je svojo mamo zadnjič videla živo. Mesec dni kasneje jo je Jörg na novoletni zabavi zabodel do smrti. Mamina smrt jo je pustila ravnodušno.
To je bil tudi dan, ko je svojo mamo zadnjič videla živo. Mesec dni kasneje jo je Jörg na novoletni zabavi zabodel do smrti. Mamina smrt jo je pustila ravnodušno.
V njej je začel tleti žarek upanja in odločnost, da bo Jörg zdaj njen. Stala mu bo ob strani. Čakala bo, da pride iz zapora. Spoznal bo, da je živel v zmoti. Ona je ženska njegovega življenja, ne pa njena ničvredna mama.
