Skorajda družinske zgodbe

Fotografija: Pexels; Shovan Datta

 

Vzajemni finančni skladi

Ššššššš, mali moj, mali

fant, zdaj pa le spi,

mami te ima rada,

mamica si tebe,

malega dojenca,

tako zelo močno želi. 

Čas sedaj je res za počitek,

toda za nekoč pa le prebujenje 

in smisel, obljubim –

dneve tvoje in naše,

pa tudi samo moje.

Plenice danes pač res polne,

jutri bodo že klene menice:

iz joka oblikujejo se prelepe besede,

sprva obotavljaje,

potem stopicljaje, 

kasneje pa že v odločne korake;

tudi ročice se nekoč le stečejo

v trdna ramena opore,

ne glede na to,

kje boš, zakaj in kako.

Mali moj, mali ljubček zlati,

vse to je res popolnoma vseeno –

povsem nepomembno, 

kje boš, zakaj in kako.

Glej, poslušaj,

nikoli naj te ne zapusti sila spomina,

nikoli ne pozabi svojega dolga.

Tiho sedaj, ššššššš, mali moj, mali,

kajti, ti si moja pokojnina.

 

Pes

Jaz naj bi bil tvoj najboljši prijatelj.

Je to zato, ker ko se greva ven sprehajati,

me vedno ter dosledno držiš na vrvici?

 

Draga moja zlata Mati

Draga moja zlata Mati,

si se misllia v kratkem zastrupiti?

Morda si kakšno vrv okoli vratu zadrgniti?

Ali pa skozi najbližje okno skočiti?

Draga moja zlata Mati,

žal nikakor ne kaže,

da misliš kar sama od sebe umreti.

Zakaj se ne daš kar ubiti?

Draga moja zlata Mati,

če me imaš res rada,

mi lepo prosim

le prizanesi,

da meni tega zla

namesto tebe

ne bo treba storiti.

 

Oče

Oče,

priznam.

Poln sem grehov,

toda za tvojo odvezo

se ne bom menil.

Tvoja nebesa mi čisto nič

ne pomenijo. 

Kajti jaz že zdaj živim

v peklu. 

Saj ne da bi bil 

čisto vsak novi dan 

popolnoma grozen. 

Muči, davi, duši, 

me pač preprosto dejstvo, 

da visi nad mano

in tudi nad tabo,

pravzaprav preži, 

ždi nad nami vsemi

neumorno in neizogibno.

Res je, da za nami pridejo novi, 

ampak mi vseeno nismo oni.

In zagotovo, Oče, 

ne bodo ne jaz, ne ti.

 

Na samotnem otoku blizu Coventrya

Zapuščen na samotnem otoku

Tistem, ki je najbližje Coventryu,

končno dočakam SMS odgovor:

“Hvala za vse steklenice, ki si mi jih poslal.

Vse skupaj so kar za eno lepo zbirko.

Seveda sem vsa sporočila, ki so bila znotraj,

prebrala z veliko natančnostjo in pozornostjo.

Med nama se je obrnilo tako kot se pač je.

Ne kontaktiraj me več.

Upam, da si drugače OK.

Bodi dobro 🙂 in nasvidenje.”

 

Ko si mi rekla

Ko si mi rekla, 

da smisel življenja

ni nujno zaobjet v življenju smisla, 

si še šalila, kajneda? 

Vse naj bi bilo dovoljeno,

da predelam to izgubo.

Toda ničesar, kar si pravzaprav

zares želim, ne smem,

sploh pa sam ničesar ne zmorem.

Nočne more so se vrnile: 

rad bi se ubil, preden umrem. 

 

Žalostinka za kratkovalovni radijski sprejemnik Sony SW77

Sony, Sony,

veliko mi govoriš.

Vsako noč sem odvisen od tebe, 

ti pa čisto nič od mene.

Preženeš moje temne notranje misli,

a nikoli mi nič ne odgovoriš.

Sony, Sony

me vsaj poslušaš? 

Me zares slišiš, 

kar ti odkrito pravim? 

Jaz sem prilično bolan. 

Jaz se žal prepočasi zdravim.

Jaz te nujno potrebujem. 

Sony, Sony,

prosim ne me ignorirati,

jaz nikakor še ne spim.

Sony, Sony, 

vsaj objemi me nocoj.

Začniva znova,

tokrat enakopravna.

 

Radi slišimo vaš feedback

(Dobro slabo grdo)

Tako vabi dno računa Pret-a-Manger, avtobusna postaja Victoria.

Sedem funtov štirideset sicer za piščanji sendvič z mango smutijem.

Zajtrk pred potjo. Na pogreb odhajam. 

Jenny Jeffs je umrla, je umrla. 

Jenny Jeffs je mrtva, je mrtva. 

Sprašujem se, zakaj jem meso vzgojeno v Auschwitzu, Dachauu ali Treblinki;

tako zlahka prebrižno prispevam k bolečini drugih; 

so moji občutki maščevanja res tako veliki? 

Bo ta prazna plastična steklenička smutij, minljiva, zavržena?

Bo zgolj za enkratno uporabo

ali bo morda prišla nekako nazaj, vendarle reciklicirana? 

Jenny Jeffs je umrla, je umrla. 

Jenny Jeffs je mrtva, je mrtva.

Jenny Jeffs je umrla, me slišite zdaj? 

Ali bo ta prazna plastična steklenička smutija, minljiva, zavržena?

Bo zgolj za enkratno uporabo

ali bo morda prišla nekako nazaj, vendarle reciklirana? 

Jenny Jeffs je umrla, je umrla. 

Jenny Jeffs je mrtva, je mrtva.

Jenny Jeffs je umrla, me slišite zdaj?

Me slišite zdaj, zdaj, zdaj? 

V tem trenutku noben feedback ne pomaga.

Nobena vprašanja, morebitni odgovori, 

niso čisto nič pomembni: 

nič ne pomenijo, nič ne spremenijo, 

novega doprinosa ni prav nič nobenega.

Jenny Jeffs je umrla. 

Jenny Jeffs je mrtva.  

Jenny Jeffs se nikakor ne bo vrnila.