Fotografija: Pexel – Mehmet Sumer
Od doma sva krenili zgodaj dopoldan. Sonce je že od jutra oblivalo jesenske barve in bila sem neučakana, opazovala sem v katero smer bova zavili. Kam se bova peljali in koliko časa bo trajala vožnja. Hči je bila skrivnostna in videti je bilo, da ji godi, ker me je puščala v negotovosti. Le omenila je, da sem se precej praznično oblekla za ta najin pobeg v neznano.
Hči je bila skrivnostna in videti je bilo, da ji godi, ker me je puščala v negotovosti. Le omenila je, da sem se precej praznično oblekla za ta najin pobeg v neznano.
Kmalu zatem sva zavili z avtoceste in prispeli na prvo lokacijo. Tam se nama je pridružila hčerina sestrična. Še hip pred tem sem se spomnila na konje! Pomislila sem, da me bo zagotovo peljala jahat, kot sva to v preteklosti že izkusili.
Ko pa smo se pozdravile s sestrično, s katero se že dlje časa nisva videli, pa sem vedela, da bo sledilo srečanje s konji. S konji se je ukvarjala že vrsto let. Snidenje je bilo srčno, vse tri smo bile ganjene. Odpeljale smo se proti končni lokaciji. Prav radovedna sem bila, kako bo srečanje potekalo, saj je sestrična povedala, da so to divji konji, ki dejansko živijo sami na ograjeni posesti, ki pa je ogromne razsežnosti. Po vsem telesu so me spreleteli mravljinci. Nisem vedela, da kaj takega pri nas obstaja. In lahko bi se zgodilo, da jih ne bomo videle. Močno sem verjela, da bodo stopili na plano.
Prav radovedna sem bila, kako bo srečanje potekalo, saj je sestrična povedala, da so to divji konji, ki dejansko živijo sami na ograjeni posesti, ki pa je ogromne razsežnosti.
Skoraj smo prispele na cilj, vozile dobršen del časa ob ogradi, vendar nismo videle nobenega konja. Pokrajina v tem letnem času je bolj siva, poraščena z večinoma nizkim grobim drevjem. In prav zaradi tega vse zdi tako lepa, samosvoja in svobodna.
Vozilo smo parkirale ob strani ograde in se napotile v notranjost. Bilo je mirno, le kakšna ptica nas je tu in tam preletela. In pa v bližnjem kamnolomu je vsake toliko počilo.
V upanju, da se vsaj en konj prikaže, smo malo požvižgale. In poslušale, kukale na vse strani ter ponovno zažvižgale.
Za drevjem sem zagledala tri sence, ki so se zelo počasi pomikale proti nam. In zatem so stopili naprej. Ponosno, malce previdno, opletajoč z velikimi grivami in z našpičenimi ušesi. Niso bili prav visoki pa vendar, njihova prisotnost je dajala vedeti, da gre za divje konje. Prav je, da smo ponižni v njihovi družbi. Dovolimo jim, da nas spoznajo in vzpostavijo zaupanje. Sama se nikoli nisem bala konjev. Na deželi, v otroštvu, sem bila rada v njihovi družbi, pa tudi z več drugimi živalmi. In že od malih nog sem na njih prav vse občudovala, jih negovala, hranila in pestovala. Strahu nisem nikoli občutila.
Za drevjem sem zagledala tri sence, ki so se zelo počasi pomikale proti nam. In zatem so stopili naprej. Ponosno, malce previdno, opletajoč z velikimi grivami in z našpičenimi ušesi. Niso bili prav visoki pa vendar, njihova prisotnost je dajala vedeti, da gre za divje konje.
Čas se je ustavil in občutek sem imela, da sem se znašla sama z njimi. Da jih prvič vidim, čeprav so se mi tisti trenutek zdeli tako poznani. Kot da sem ta trenutek že doživela.
Tisti poseben trenutek me je spomnil na čas, ko sem vstopila v naš dom. Predvsem pa sem tisti trenutek lahko zavonjala.
S konji smo preživele nekaj ur. Sama sem si izbrala rjavega lepotca in ga dodobra skrtačila. Zdelo se mi je, da mu je godilo. Vmes smo jih pocrkljale s priboljški in objemanjem. Prav vse jim je bilo všeč. Bili so tako zelo umirjeni.
Nerada sem se poslovila. V glavi sem že razmišljala o naslednjem obisku in kaj vse jim lahko prinesem kot priboljšek.
Ko smo se vračale proti domu, smo bile prijetno utrujene. Dekleti sem odpeljala na kosilo. Vsaj malo sem se jima želela zahvaliti za ta čudovit izlet. Bila sem polna ljubezni.
Kasneje sem doma domačim pripovedovala o tem izletu.
Ko me je mama pogledala v oči in mi dejala, da bi morala živeti na ranču, me je spreletela toliko kot mrzlica. Prav ta prizor, kako stojim sredi ranča, obkrožena z divjimi konji, sem si večkrat predstavljala. In trenutek je poln ljubezni.
28.11.2024
