Fotografija: avtoričin arhiv
Pesem ena
Graditi sebe znova
iz kamenčkov in blata
v stavbo neimena
v bit iz tal klesano
med stebri iz pepela.
Graditi sebe znova
iz nitk te pajčevine
v motek neprepoznani
v snu iz sna kovani
med votlosti iz zraka.
Graditi sebe znova
iz solz in kapelj boja
v reko izbistreno
v morje iz izliva
med prsti izgubljeno.
Pesem dva
Vse umira tudi pogorišče
v pepelu angel kosti drage išče,
da mogel bi krono narediti
za vedno dom svoj zapustiti.
V smrti dano mu je kraljestvo
pozabil bo umazano človeštvo …
vse umira tudi pogorišče
v pepelu angel kosti drage išče.
Struga bolečin
Poglabljanje struge bolečine
pozvanja odmev
v mračnjaški glas umikanja
vase, v dno, globlje…
In, ko hodite vedite, da hodite po mojih ranah …
Čudno je, kako lahkotno stopate na krvave rane nerazumevanja.
Kdo si še sploh želi na površje?
Četudi je poletje in
struga je suha,
da ne moreš utoniti
si zaželiš dežja.
Dež, ki bi
spiral rane bolečih spominov,
da toneš
v hladu vode,
ki napolnjuje strugo …
Motne podežne poti, ki
me prekrijejo v globeli …
Z bolečino vred. Z bolečino vred. bolečino vred. Z bolečino vred. Z bolečino vred.
Z bolečino vred. Z bolečino vred. bolečino vred. Z bolečino vred. Z bolečino vred.
Z bolečino vred. Z bolečino vred. bolečino vred. Z bolečino vred. Z bolečino vred.
Z bolečino vred. Z bolečino vred. bolečino vred. Z bolečino vred. Z bolečino vred …
