Panorama

… in ta objava tudi

Objavljeno · Lilijana Homovec

Fotografija: Pexels – Felix Mittermeier

… in ta objava tudi

Srebrne spominčice se svetlikajo skozi presledke
med ravnokar obzelenelimi grmi,
njihova zgodba je zdaj že preteklost
in na površini dobiva prevleko zamolkle pozabe.
Cel gozd neodgovorjenih vprašanj ostaja na drugi strani
in nikoli, res nikoli jih ne bo odgrnila sedanjost.
Njihova srebrna doživetja ne bodo sedla med besede
in skupaj z njimi oblila svežih zelenih listov,
besede ne bodo prebrane med kuhanjem kreme,
ki bi preprečila poškodbe zaradi vročine in pesticidov,
zaradi stresa, puščavskega peska in prihajajoče umetne inteligence.
Ker srebrne spominčice niso več sinje modre,
njihova stebla niso več pokončna,
to niso spominčice iz objave z enim milijonom ogledov.
Vse je že zdavnaj mimo …

Lilijana Homovec
Lilijana Homovec

Od rojstva (1960) do danes živim na istem naslovu, seveda pa sem vmes začasno bivala tudi v drugih krajih. Najprej me je v Ljubljano pripeljal študij, kjer sem diplomirala na Pedagoški akademiji biologijo in kemijo, kasneje sem zaradi službe imela pribežališča v Solkanu in Ajdovščini. Večji del svojega strokovnega življenja pa sem prebila na osnovni šoli v domačem kraju, v Črnem Vrhu. Znanost mi je všeč, rada sem bila z njo kot tudi z otroki, literatura, še posebno poezija, pa je bila moja velika ljubezen. Doslej sem izdala tri pesniške zbirke, Tako je (Sanjska knjiga, 2001), O sebi (Založba Bogataj, 2011) in Nariši nekaj name (Založba Bogataj, 2022). V Draguljarnicah sem našla svoje pribežališče, kjer lahko varno raziskujem svojo ustvarjalnost v prozi.