Fotografija: Ana Kalin
Na živce si je šla.
Tudi drugi so ji šli na živce, skoraj vsi po spisku.
A največji odpor je čutila do sebe. Kar ponavadi ni bil slab znak, ko je prišla do te točke. Najpogosteje je pomenilo, da se približujejo spremembe. Radikalne? Verjetno ne, a vsakršen premik iz tokratnega stanja bi bil dobrodošel.
Najpogosteje je pomenilo, da se približujejo spremembe. Radikalne? Verjetno ne, a vsakršen premik iz tokratnega stanja bi bil dobrodošel.
V noge je gnetla bogato kremo, od gležnjev proti kolenom, obojim še vedno kar lepo oblikovanim. Še posebej glede na njeno sicer manjšo in okroglo postavo, od nekdaj tako. Nad stegni se je že nekoliko bolj znašala, kot da bi jeza, ki se je kopičila v njej, lahko zmanjšala njihovo hlapavost. Od nekdaj niso bila najlepši del njenega telesa, krila je vedno nosila ravno prav dolga, da so razkrila kolena, a pokrila mlahavo kožo nad njimi.
Da je imela velika prsa, ne ogromna, a opazna, je koristilo njenemu izgledu. So skrila mehak srednji predel, ki se je potem razširil v okrogle boke in močni ritnici. Težko bi rekla, da je ustrezala prevladujočim barbikastim standardom lepote. A to je ni nikoli motilo, zadovoljna je bila s svojim izgledom.
Svoje obline je znala lepo poudariti. Ne kot današnja dekleta, pri katerih se je neredko spraševala, če je globlji njihov dekolte ali krajša majica, pod katero so razkazovale blede trebuhe. Njen stil je vedno domišljiji prepustil ravno toliko dela, da so jo moški radi pogledali. A ne kot objekt, svoje možgane je preveč cenila za kaj takega.
In ravno zato je bila tako besna nase.
Njen stil je vedno domišljiji prepustil ravno toliko dela, da so jo moški radi pogledali. A ne kot objekt, svoje možgane je preveč cenila za kaj takega.
In ravno zato je bila tako besna nase.
Ker ni mogla doumeti, kako ji ta njen lepo utečen stroj v glavi ne dopusti premika. Zakaj je še kar vztrajala v mrtvem zakonu, s človekom, s katerim sta jo združevala le še sedemindvajset let zakona in dva otroka. Odrasla, torej nista več mogla služiti kot izgovor za vztrajanje v nesmislu.
Seveda njunega odnosa ni enačila z nesmislom. Stanje nekaj zadnjih let pa bi težko drugače opisala.
V dnevni sobi je Franci vstal s fotelja. Zaslišala je zvok odpiranja steklenice viskija. Zadnja leta je razvil navado pitja viskija ob gledanju televizije. Se je hvalil naokoli kot kakšen velik poznavalec te žgane pijače, a najraje je imel J&B. Ni je motilo, da si ne kupuje dragih ali precenjenih steklenic tega napitka. Temveč fama, ki jo je ustvaril med skupnimi prijatelji, zgodbe, s katerimi se je bahatil, da so mu vsi verjeli.
Zato je verjetno vsak večer pobegnila v kopalnico preden je vstal in si natočil kozarec J&B. Ni več prenesla njegove plitkosti. Ne izpraznjenosti, temveč praznosti. Pomanjkanja česarkoli, kar bi jo še privlačilo. Zanimalo o njem. Ko se je odselil še mlajši sin, je preuredila stanovanje in zraven spalnice naredila kopalnico. Franci je še naprej uporabljal tastaro, Jasmina pa je s tem pridobila prostor, ki je bil samo njen.
Ni več prenesla njegove plitkosti. Ne izpraznjenosti, temveč praznosti. Pomanjkanja česarkoli, kar bi jo še privlačilo.
V katerem je lahko sanjarila. Kot je to počela v tistem trenutku. Razmišljala o obleki, ki jo bo nadela nase ob službeni zabavi prihodnji večer. Ob čemer se je spomnila na njen zadnji pogovor z Robertom in kotička ustnic sta se ji nagajivo privzdignilla.
Poklicala ga je, ko je potrebovala nekoga, ki bi pobožal njen ego. Ki ji je dal občutek, da je vredna greha. Tudi kdo drug iz podjetja bi se lahko dogovoril glede storitev, ki jih je nudil. A v tistem trenutku je želela slišati njegov glas.
Ni vedela, če je bil izraz vredna greha še politično korekten. Če je sploh kdaj bil. A v današnjh časih je bilo treba bolj paziti na uporabo besed. Povečini se je s tem strinjala. Vseeno se je spraševala, koliko ta moralna drža izboljšuje družbo. In koliko le ponuja zaveso, pred katero se delamo fine, za njo pa ostajamo nespremenjeni.
Ni vedela, če je bil izraz vredna greha še politično korekten. Če je sploh kdaj bil. A v današnjh časih je bilo treba bolj paziti na uporabo besed. Povečini se je s tem strinjala. Vseeno se je spraševala, koliko ta moralna drža izboljšuje družbo. In koliko le ponuja zaveso, pred katero se delamo fine, za njo pa ostajamo nespremenjeni.
Kar ni spremenilo njene želje. Da bi si jo kdo želel.
Njun odnos je bil platoničen. No, morda ni šlo toliko za manko želje po čutnih dotikih, kot za strog nadzor, da do njih ne bi prišlo. Z njene strani, on je ob prav vsaki priložnosti preveril, če so morda njena načela že popustila.
Še posebej rad je to preizkušal, ko je rahlo vinjena plesala na zabavah, ko je plesišče postalo polje za igro mačke in miši. Kot eden pomembnih zunanjih sodelavec je bil vabljen na vse večje dogodke podjetja. Znan po svoji pretkanosti, zaradi katere je podjetju pomagal pri sklenitvi marsikaterega posla, zato ga ni bilo niti malo strah, da bi njegova plenilska narava ogrozila njegov položaj.
Toda ona se nikoli ni pustila uloviti, odločena je bila, da moža ne bo prevarala dokler ne bo zbrala dovolj moči, da ga zapusti. Čeprav se Franci ni posebej zmenil zanjo in vprašanje, če bi ga njeni skoki čez plot sploh motili. Če bi jih sploh opazil. A bila je izjemno načelna ženska, neredko tudi v lastno škodo.
Toda ona se nikoli ni pustila uloviti, odločena je bila, da moža ne bo prevarala dokler ne bo zbrala dovolj moči, da ga zapusti. Čeprav se Franci ni posebej zmenil zanjo in vprašanje, če bi ga njeni skoki čez plot sploh motili. Če bi jih sploh opazil. A bila je izjemno načelna ženska, neredko tudi v lastno škodo.
Bolj ko se je večer spreminjal v noč, bolj drzne so bile njegove poteze. Vrtel se je le še okoli nje. Vedno bližje, bolj vztrajno je iskal stik z njenim telesom, čeprav je to za seboj potegnilo groteskne gibe. Ni bil najboljši plesalec. A njegova samozavest je to dejstvo povozila, zatemnjene luči in raven vinjenosti pa sta ga še dodatno spodudila. Ne le njegova, celotne druščine. Toda vsakič, ko jo je pod pretvezo plesnega koraka skušal ujeti v objem, se mu je izmuznila.
Odprla so se vrata spalnice, ob misli, da Franci že odhaja spat, jo je spreletel odpor. Vrata omare so najprej zaškripala, nato se zaprla. Zadnja leta ga je rado zeblo, ko je gledal televizijo. Morda je zato začel piti viski. Vrnil se je v dnevno sobo. Verjetno je tudi zato kopalnico naredila ob spalnici. Da je med njuna svetova postavila še ena vrata.