Ilustracija: ustvarjeno z umetno inteligenco; Potni list Global Book Crawla 2026 je obiskovalce vodil od knjigarne do knjigarne ter jih spodbujal k odkrivanju novih knjižnih prostorov, zgodb in skupnosti.
Za projekt Book Crawl mi je Federico Lang, knjigarnar v knjigarni Librería Luces v Malagi v Španiji, prvič povedal v taksiju v Kairu.
Vozila sva se skozi večerni promet, vsak zatopljen v svoje misli, ko sem ga vprašala, kaj pravzaprav pomeni book crawl. Nasmehnil se je in odgovoril, da je ideja zelo preprosta: ljudje v določenem obdobju obiščejo čim več neodvisnih knjigarn. Tako kot obstajajo obhodi pubov, bi lahko obstajali tudi obhodi knjigarn.
Kasneje sva skupaj obiskala eno izmed knjigarn v Kairu, kjer mi je projekt podrobneje predstavil. Hitro je bilo jasno, da ne gre zgolj za promocijsko akcijo. V izhodišču je šlo predvsem za željo po povezovanju neodvisnih knjigarn, ustvarjanju skupnosti in krepitvi njihove vidnosti v času, ko knjižni trg vse bolj obvladujejo veliki akterji.
Aprila 2025 je nastal prvi Global Book Crawl, v katerem je sodelovalo sedemnajst držav z različnih koncev sveta. Obiskovalci so prejeli knjižni potni list, zbirali žige sodelujočih knjigarn in v določenem času skušali obiskati čim več knjigarn. Tovrstna podpora lokalnim knjigarnam, ustvarjanje novih bralskih skupnosti, je očitno dokaz, da je mogoče sodelovati v svetu, ki ga pogosto zaznamuje tekmovalnost.
Ko je Federico pripovedoval o projektu, je bilo že na prvi hip jasno, da mu je pomembna predvsem njegova etična komponentna. Danes, ko algoritmi določajo, katere knjige bodo vidne, ko globalne platforme vse bolj usmerjajo naše bralne izbire in ko se neodvisne knjigarne marsikje borijo za preživetje, se zdi Book Crawl skoraj politična gesta. Recimo kot zagovor drugačnega razumevanja kulture.
Ob tem Federico Lang opozarja na nekaj, kar se v pripovedih o mednarodnem uspehu projekta včasih izgubi. Ne glede na to, da je Global Book Crawl postal svetovna pobuda, njegovo jedro ostaja lokalno. Najpomembnejši odnos ni tisti med globalno mrežo knjigarn, temveč odnos med posamezno knjigarno in njeno skupnostjo bralcev. Globalna razsežnost projekta ni namenjena nadomeščanju lokalnih skupnosti, temveč temu, da jih naredi bolj vidne, bolj povezane in bolj samozavestne.
Sinhronost dogodkov v različnih državah tako laho zgolj poudari nekaj, kar že obstaja: knjigarne so predvsem sosedski kulturni prostori, kraji srečevanja, pogovora in pripadnosti. Prav zato je njihovo ohranjanje tako zelo pomembno zagovarjati.
Od pub crawla do knjižnega obhoda
Čeprav se danes koncept knjižnega obhoda zdi samoumeven, ima svoje korenine v precej drugačni tradiciji. Zgodovinarji domnevajo, da se je prvi uradni pub crawl zgodil v začetku 20. stoletja v Oxfordu. Po pripovedovanju naj bi skupina študentov sklenila, da bo v eni sami noči obiskala vse mestne pube. Preden so prišli do zadnjega, so bili tako opiti, da so se morali do naslednje postojanke dobesedno priplaziti. Tako naj bi se rodil izraz pub crawl.
Ne glede na to, koliko resnice je v tej zgodbi, je izraz prvič dokumentiran leta 1910. Več kot stoletje kasneje pa je Federico Lang isto logiko prenesel v svet knjig.
V najosnovnejši obliki knjižni obhod pomeni, da knjigarne v določenem mestu ali regiji določijo časovno obdobje – dan, konec tedna ali cel teden – in obiskovalce spodbujajo, da v tem času obiščejo čim več sodelujočih knjigarn. Obiskovalci pogosto prejmejo poseben knjižni potni list, v katerega zbirajo žige posameznih knjigarn. Dogodek tako vključuje elemente igrifikacije, nagrade pa dodatno spodbujajo sodelovanje.
Toda za neodvisne knjigarne je knjižni obhod veliko več kot le promocijska strategija. Je način, kako povečati svojo vidnost, privabiti nove obiskovalce in hkrati okrepiti vezi med knjigarnarji in bralci. Prav ta ideja je Federica Langa spodbudila, da je leta 2025 organiziral prvi Global Book Crawl.
Globalni knjižni obhod 2025
Kmalu sta se mu pridružila Jessica Stockton-Bagnulo iz brooklynske knjigarne Greenlight Books in Bríd Conroy iz knjigarne Tertulia v irskem Westportu. Skupaj so zasnovali projekt, ki je povezal knjigarne iz Španije, Irske, Avstralije, Islandije, Argentine, Avstrije, Kanade, Fidžija, Gvatemale, Italije, Lihtenštajna, Kirgizistana, Mehike, Malezije, Švice, Švedske in Združenih držav Amerike.
Prvi Global Book Crawl je potekal med 21. in 26. aprilom 2025. Federico Lang, ki že dve desetletji deluje v knjižni industriji, je idejo dokončno oblikoval na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Tam je ugotovil, da se neodvisni knjigarnarji po vsem svetu soočajo s presenetljivo podobnimi izzivi – od pritiska spletnih trgovcev do vse večje koncentracije knjižnega trga.
Rezultati so presegli pričakovanja. »Presegli smo celo najbolj optimistična pričakovanja,« je Federico Lang povedal po zaključku prve izvedbe.
Fotografija: Casa del Libro store (Grupo Planeta)
Po njegovih besedah so tudi številni skeptični knjigarnarji spremenili mnenje, ko so njihove trgovine začeli obiskovati novi bralci. Toda najpomembnejši rezultat ni bila prodaja knjig. Šlo je za nekaj, česar morda niti mogoče izmeriti – gre predvsem za občutek pripadnosti in medsebojne povezanosti.
»Mnogi knjigarnarji so imeli občutek, da smo tisti teden zmagali. Premagali smo Amazon. Premagali smo verige. Skupaj.«
Global Book Crawl 2026
Po Kairu je Federico Lang potoval v Istanbul, kjer so se stvari v zvezi z Book Crawlom začele odvijati skoraj s svetlobno hitrostjo. Pobuda, ki je bila sprva zamišljena kot povezovanje neodvisnih knjigarn in njihovih obiskovalcev, je hitro prerasla lokalne okvire ter začela dobivati mednarodne razsežnosti. K projektu se je priključevalo vse več knjigarn, mest in držav, knjigarnarji pa so v njem prepoznali priložnost za skupno promocijo neodvisnega knjigotrštva in krepitev lokalnih knjižnih skupnosti. Federico Lang je s svojo vizijo uspel povezati raznolike kulturne prostore v skupno zgodbo, ki je temeljila na knjigah, sodelovanju in medsebojnem zaupanju.
Druga izvedba Global Book Crawla je potekala med 20. in 26. aprilom 2026 pod sloganom »Še enkrat: na desetine mest, na stotine knjigarn, na tisoče bralcev – en nepozaben teden«. Če je leta 2025 dogodek dokazal, da lahko neodvisne knjigarne uspešno sodelujejo prek državnih meja, je leto 2026 pokazalo, da se je pobuda razvila v pravo mednarodno gibanje. Global Book Crawl je povezal več kot 50 mest na šestih celinah. V pobudi je sodelovalo na stotine neodvisnih knjigarn, med njimi približno 150 v Avstraliji, organizatorji pa so poročali o tisočih razdeljenih »potnih listih«, s katerimi so obiskovalci zbirali žige in odkrivali knjigarne v svojih mestih ter širše.
Knjižni sprehodi niso pomenili tekmovanja, temveč povabilo k raziskovanju, srečevanju ljudi in ponovnemu odkrivanju mesta skozi knjige.
Posebnost Global Book Crawla tao ni bila le njegova geografska širitev, temveč predvsem njegov etični kodeks. Organizatorji so oblikovali etični kodeks, ki temelji na vključevanju, raznolikosti, trajnosti, medsebojni podpori med knjigarnami in spoštovanju svobode izražanja. Sodelujoče knjigarne so se zavezale ustvarjati odprte in varne prostore za vse obiskovalce, spodbujati kulturno izmenjavo ter iskati načine za zmanjševanje okoljskega odtisa. Pobuda je zato presegla promocijo prodaje knjig in postala tudi model sodelovanja, ki poudarja družbeno odgovornost neodvisnih kulturnih ustanov.
Global Book Crawl je leta 2026 vse bolj poudarjal, da branje ni le individualno dejanje, temveč lahko pomeni tudi srečevanje in ustvarjanje skupnosti. Knjigarne so sodelovale s šolami, knjižnicami in drugimi kulturnimi organizacijami, bralci pa so svoje izkušnje delili na družbenih omrežjih ter tako soustvarjali globalno mrežo knjižnih navdušencev. Pobuda je povezovala različne jezike, kulture in tradicije, hkrati pa ohranjala preprosto, a ključno sporočilo: neodvisne knjigarne so pomembni prostori dialoga, ustvarjalnosti in skupnosti. Zato je Global Book Crawl prerastel v mednarodno gibanje, ki slavi knjige, kulturno raznolikost in moč povezovanja ljudi.
Knjigarna kot prostor dialoga
Ko je imel Federica Lang na strokovnem srečanju Readmagine v Madridu predavanje z naslovom Knjigarna kot prostor dialoga, je postalo jasno, da je Global Book Crawl le eden od izrazov širšega razmisleka o vlogi knjigarn v sodobni družbi.
Readmagine je mednarodno strokovno srečanje, ki ga organizira španska fundacija Fundación Germán Sánchez Ruipérez in velja za enega najpomembnejših evropskih forumov za razpravo o prihodnosti branja, knjigarn, knjižnic in knjižne kulture v digitalni dobi. Prav tam se vsako leto srečujejo založniki, knjigarnarji, knjižničarji, raziskovalci in kulturni delavci, ki poskušajo odgovoriti na vprašanje, kako ohraniti pomen knjige in branja v času digitalnih platform, družbenih omrežij in umetne inteligence.
Federico Lang je že v uvodu poudaril, da živimo v visoko industrializiranih družbah, v katerih ljudje nenehno iščejo ravnotežje med pripadnostjo skupnosti in oblikovanjem lastne identitete. Prav zato so zanj bralni klubi, literarni pogovori in druge participativne oblike branja tako pomembni.
Po njegovem obstajata dva osnovna modela kulturne participacije. Prvi temelji na posredovanju informacij: ljudje berejo, poslušajo in sprejemajo vsebine. Drugi pa temelji na sodelovanju: ljudje aktivno soustvarjajo pomen, razpravljajo, postavljajo vprašanja in vstopajo v dialog. Knjigarne prihodnosti bodo po njegovem uspešne predvsem tedaj, ko bodo znale ustvarjati pogoje za to drugo obliko participacije.
Federico Lang opozarja, da se je v zadnjih desetletjih spremenilo tudi naše razumevanje digitalnega prostora. Če je internet nekoč pomenil predvsem dostop do informacij, danes ljudje pričakujejo nekaj drugega: možnost odziva, vključevanja in sodelovanja. Ne želijo biti zgolj uporabniki vsebin, temveč sogovorniki.
Enako velja za knjigarne. »Ljudje ne želijo več zgolj katalogov in seznamov novih knjig. Želijo sodelovati,« je poudaril.
Ilustracija: ustvarjeno z umetno inteligenco
Pri tem ne gre za avtomatizacijo zaradi večje učinkovitosti, temveč za ohranjanje tistega, kar je po Langovem mnenju bistvo knjigarne: človeški stik. Komunikacija postane del knjižnega ekosistema, knjigarnar pa znova prevzame vlogo kulturnega posrednika.
V knjigarni Librería Luces zato razvijajo različne načine neposredne komunikacije z bralci. Eden izmed njih je sistem pogovorov prek aplikacije WhatsApp. Na prvi pogled gre za preprosto storitev obveščanja o naročenih knjigah, vendar je namen veliko širši. Sporočilo ni zaključek komunikacije, temveč njen začetek. Stranke odgovarjajo, postavljajo vprašanja, priporočajo knjige in se vključujejo v pogovore, ki jih vodijo knjigarnarji.
Posebej zanimiv je njihov način oblikovanja katalogov. Knjig ne razvrščajo zgolj po žanrih ali založbah, ampak jih povezujejo skozi teme in vprašanja, ki jih odpirajo. Tako nastajajo sklopi, kot so pisanje o sebi in avtofikcija, ekopoetika ali neoruralizem. V središču ni knjiga kot predmet, temveč pogovor, ki ga knjiga sproži.
Iz teh pogovorov postopoma nastaja nekakšen zemljevid idej. Bralci sodelujejo anonimno, njihovi odzivi pa pomagajo oblikovati nove tematske povezave med knjigami. Tehnologija v tem primeru ni namenjena nadomeščanju človeške izkušnje, ampak njenemu poglabljanju.
Federico Lang je opozoril tudi na ranljiv položaj neodvisnih knjigarn. Mnoge se soočajo z negotovo prihodnostjo in brez ustrezne podpore težko preživijo. Če knjigarne razumemo zgolj kot prodajna mesta, jih bodo velike spletne platforme skoraj vedno prehitele. Če pa jih razumemo kot kulturno infrastrukturo, kot prostore srečevanja, dialoga in oblikovanja skupnosti, postane njihova vrednost bistveno širša.
Prav zato Global Book Crawl ni zgolj praznik knjigarn. Je tudi nekakšen prijazen opomnik, da kultura ni samoumevna in da skupnosti ne nastajajo same od sebe. Potrebujejo prostore, ljudi in zgodbe, ki jih povezujejo.
Danes, ko poslušam Federica Langa pripovedovati o novih poteh Global Book Crawla, o povezovanju knjigarn morda nekoč v prihodnosti celo v Afriki, Indiji in drugod po svetu, se mi zdi, kot da se svet knjigarn nahaja prav tu, na dosegu roke. Kot da kljub digitalni naglici in prevladi velikih sistemov še vedno obstaja prostor za počasnejše, bolj človeške oblike povezovanja.
Global Book Crawl je dokaz, da so tovrstne pobude še mogoče: da lahko neodvisne knjigarne sodelujejo namesto tekmujejo, da lahko knjige ustvarjajo skupnosti in da branje ostaja dejanje srečevanja. Morda je prav v tem njegova največja vrednost – ne v številu sodelujočih mest ali knjigarn in celo zbranih žigov, temveč v veri, da so prostori pogovora, radovednosti in medsebojnega zaupanja še vedno pomembni in da je še vedno mogoče graditi skupnosti okoli knjig. Ne zgolj skupnosti bralcev, temveč prostore dialoga, srečevanja in izmenjave idej.
