Fotografija: Pexels – Chaima Bousaid
To je začetek serije prispevkov pesnika in novinarja Husama Maaroufa o branju, pisanju in objavljanju v Gazi.*
Prodaja knjig v času vojne se morda zdi nenavadna – ekstremistična v svojem prizadevanju za ohranjanje življenja, za ohranjanje drugih življenj, v realnosti, ki jo prežemajo smrt, razseljenost in strah civilistov.
V vojni, ki poteka v Gazi, večina ljudi išče osnovne potrebščine, kot so hrana, oblačila (ki jih ni nikoli dovolj) in šotori, da bi jih zaščitili pred izpostavljenostjo. Presenetljivo pa iščejo tudi knjige.
V vojni, ki poteka v Gazi, večina ljudi išče osnovne potrebščine, kot so hrana, oblačila (ki jih ni nikoli dovolj) in šotori, da bi jih zaščitili pred izpostavljenostjo. Presenetljivo pa iščejo tudi knjige.
Nekateri menijo, da je branje med vojno razkošje, saj menijo, da vojna človeku odvzame sposobnost razmišljanja in refleksije. Navsezadnje se zdi, da vojna po moči in krutosti presega vsako izkušnjo, ki si jo lahko prikličemo v domišljiji. Drugi pa v knjigah vidijo nujen pobeg – način zaščite duha pod bremenom tesnobe in strahu, ki ga vojna povzroča telesu.
Odpornost knjig
Cilj izraelske okupacije je uničiti vse vidike življenja v Gazi, vključno z javnimi knjižnicami. V petnajstih mesecih bombardiranja, ki je sledilo 7. oktobru 2023, so bile uničene mestne knjižnice, kot so knjižnice v mestu Gaza, kulturni center Rashad Shawa ter knjižnici Univerze Al Aksa in Islamske univerze; prav tako ni bilo prizaneseno komercialni knjigarni, kot sta knjigarni Samir Mansour in Dar Al-Kalima.
Toda tako kot človeški duh vztraja, vztrajajo tudi knjige kljub grozotam, uničenju in izničenju v Gazi.
Marwa Al-Hasanat, triindvajsetletna prodajalka knjig v Gazi, je pred vojno prodajala knjige po spletu. Ker pa je dostop do interneta po vsej Gazi postal sporadičen, je v Deir Al-Balahu v osrednji Gazi postavila stojnico s knjigami.
Marwa Al-Hasanat, triindvajsetletna prodajalka knjig v Gazi, je pred vojno prodajala knjige prek spleta. Ker pa je dostop do interneta po vsej Gazi postal sporadičen, je v Deir Al-Balahu v osrednji Gazi postavila stojnico s knjigami.
»Okupacija nam ne more preprečiti, da bi si predstavljali boljše življenje, čeprav nas vojna še naprej uničuje,« pravi.
Glas o Al-Hasanatini stojnici se je hitro razširil in ljudje so jo začeli obiskovati vsak dan, da bi brskali po knjigah in povpraševali po naslovih. Tudi prodaja knjig med vojno je postala dejanje kljubovanja in oblika odpornosti – oblika spoštovanja sebe in življenja.
Med priljubljenimi naslovi so Sporočila iz Korana Adhama Sharqavija; Tek za zmajem (v slovenščino prevedel Radovan Kozmos; MK 2006) Khaleda Hosseinija ter drugi romani in knjige za samopomoč, kot je The Subtle Art of Not Giving a F*ck.
Ljudje povprašujejo tudi po knjigah, ki obravnavajo palestinsko zgodovino. Kljub mračni realnosti razseljevanja in z dežjem prepojenih šotorov, zaradi česar se zdi, da bi ljudje morda želeli pobegniti pred politiko in zgodovino ter vsem, kar je zemeljskega, pa Al-Hasanat meni naslednje: »Ljudje so se odzvali nepričakovano in mnogi si resno prizadevajo razumeti, kaj se dogaja, s čimer povečujejo svojo ozaveščenost o palestinski stvari in tako bolje razumejo okupacijo in njeno zaroto proti Palestini.«
Knjige že od nekdaj simbolizirajo notranji jaz in njegovo individualnost, iskanje knjig med vojno pa uteleša zavračanje zmage nad smrtjo.
Knjige že od nekdaj simbolizirajo notranji jaz in njegovo individualnost, iskanje knjig med vojno pa uteleša zavračanje zmage nad smrtjo.
Osebna zgodba
Na obrobju vojne se poleg smrtnih klicev slišijo tudi drugi glasovi.
Ko sem Al-Hasanat prosil, da mi pove kakšno anekdoto, je dejala, da je srečala moškega, ki je bil videti še posebej žalosten, ko je iskal knjigo Mahmuda Darviša Memory for Forgetfulness. Na vprašanje, zakaj si želi knjige, je odgovoril, da pred vojno ni bil bralec, vendar je kupoval knjige za svojo ženo, ne da bi bil pozoren na njihovo vsebino. »Njegova žena je bila ubita med vojno in zdaj bere, da bi se povezal s tistim, kar jo je zanimalo, in z njenim spominom, želi se povezati z njenim duhom. To je njegov način, da ji ostaja blizu, bere tisto, kar je nekoč cenila.«
Kako vojna vpliva na branje
Vojna spreminja prioritete, saj imajo ljudje na voljo dovolj prostega časa, medtem ko se delo in rutina ustavita. Nekatere ta na novo odkrita praznina pritegne h knjigam. Knjigarna Al-Hasanat je med vojno zabeležila velik porast prodaje knjig, čeprav pred vojno branje na splošno ni bilo razširjeno, zato je ta pojav v močvirju krvi še toliko bolj presenetljiv. »Branje odpira vrata v drugačno življenje,« pravi.
Al-Hasanatovi so knjige pomenile rešilno bilko, potem ko je bil njen oče novembra 2023 ubit v izraelskem napadu. Ko se je spopadala z globoko žalostjo in depresijo, se je zatekla k literaturi. »V nekaj mesecih sem prebrala približno 80 knjig. Rešile so me pred duševnim zlomom in neizmernim občutkom obupa zaradi izgube očeta.«
Izzivi pri prodaji knjig v vojnem času
Prodaja knjig med vojno prinaša številne izzive. Al-Hasanat svoje delo opisuje kot izraz vztrajanja ter sredstvo za spodbujanje življenja in razumevanja sredi nesreče.
»Ne glede na to, kako mračne so okoliščine, ljudem ponujam navdih in pot do samospoznanja, pri čemer za seboj puščam črni kvadrat smrti,« pojasnjuje.
Kupovanje knjig pa zaradi razdelitve Gaze in zaprtja mejnih prehodov ni tako preprosto. »Knjige kupujem od ljudi, ki so morali prodati svoje zbirke zaradi preselitve ali finančne stiske zaradi naraščajočih cen,« pravi. Nekatere knjige pridejo na njeno stojnico s pomočjo tihotapljenja iz severne Gaze prek koridorja Netzarim.
Ko je bila Al-Hasanatova tudi sama prisiljena zapustiti svoj dom, se je znašla pred težko odločitvijo: katere knjige naj reši. Zaradi tega intimnega odnosa do knjig je izbrala tri knjige, ki so jo najbolj oblikovale: Memory for Forgetfulness Mahmuda Darviša, ki jo je prebrala, navdahnjena z zgodbo o žalujočem mladeniču; I Saw Ramallah Mourida Barghoutija; in Tek za zmajem Khaleda Hosseinija.
Ko je bila Al-Hasanatova tudi sama prisiljena zapustiti svoj dom, se je znašla pred težko odločitvijo: katere knjige naj reši.
Knjige kot rešilna bilka
V svetu, ki je preplavljen z destruktivnostjo, so knjige za tiste, ki se borijo za preživetje, toliko kot svetilniki človečnosti. Popravljajo zlomljene duše, pomirjajo domišljijo, zaznamovano s krvjo, mesom in ruševinami, ter vzpostavljajo ravnovesje, da bi lahko nadaljevali.
- Besedilo je bilo 15. januarja 2025 objavljeno na ArabLit. Avtorju se zahvaljujemo za dovoljenje za objavo. Iz angleščine prevedla G. B. O.
