Foto: Tanya Habjouqa / UNESCO, Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0 IGO
Arabska književnost za otroke in mlade je v zadnjih dveh desetletjih doživela izjemen razmah. Čeprav so otroci v arabskem svetu seveda tudi prej brali stripe, revije, ljudske pripovedi in knjige, namenjene širšemu občinstvu, se je zlasti po letu 2000 močno povečalo število del, ki so že od začetka napisana in oblikovana prav z mislijo na mlade bralce. Danes gre za razgibano založniško pokrajino z množico avtorjev, ilustratorjev, založb, literarnih nagrad in vse močnejšim zanimanjem za prevode.
Pomemben predhodnik tega razvoja je bila legendarna bejrutska založba Dar al-Fata al-Arabi, ustanovljena leta 1974, ki je pomembno zaznamovala razumevanje sodobne arabske književnosti za mlade. Danes pa dejavne založbe najdemo od Palestine in Jordanije do Egipta, Libanona, Maroka, Združenih arabskih emiratov in tudi Združenega kraljestva.
Revija in spletna platforma ArabLit & ArabLit Quarterly je ob letošnjem #WorldKidLitMonth izpostavila deset založb, ki ponujajo dober vpogled v živahnost sodobne arabske književnosti za mlade. Predstavljamo jih tudi bralcem Jantarne lastovke.
1. Tamer Institute – Palestina
Palestinski Tamer Institute je mnogo več kot založba. Ustanovljen je bil leta 1989 in že desetletja razvija bralno kulturo ter otrokom in mladim omogoča dostop do knjig in izobraževanja. Leta 2009 je za svoje delo prejel Astrid Lindgren Memorial Award, eno najpomembnejših mednarodnih priznanj na področju otroške in mladinske književnosti.
Njihov katalog kaže tudi, kako tesno je lahko otroška literatura povezana s prostorom, zgodovino in kolektivnim spominom. Med knjigami, ki jih izpostavlja ArabLit, so Ayman and His Butterflies Mohammeda Al Nabulsija, Dragon of Bethlehem Hoode Shawa, Stories from Palestinian Folklore Sherifa Kanaane in Trees for the Absentees Ahlam Bsharat. Nekaj njihovih knjig je že dostopnih tudi v prevodih, kar palestinski otroški in mladinski književnosti odpira pot do bralcev zunaj arabskega sveta.
2. Al Salwa Books – Jordanija
Al Salwa Books je bila ustanovljena leta 1996 in je danes eno od osrednjih imen jordanske ter širše arabske otroške književnosti. V treh desetletjih je izdala več sto knjig ter prejela številna domača, regionalna in mednarodna priznanja. Z založbo je tesno povezana pisateljica in založnica Taghreed Najjar, ki poudarja, da je k razvoju kakovostne otroške literature pomembno prispevala tudi nova generacija staršev in šol, ki se vse bolj zavedajo pomena branja za užitek.
Al Salwa izdaja tako slikanice kot knjige za prve samostojne bralce in romane za mladostnike. Med zanimivejšimi naslovi so The Mystery of the Falcon’s Eye, Against the Tide, Black Line in Watermelon. Zanimivo je tudi, da se del njihovega kataloga že prevaja v angleščino.
3. Al Yasmine Publishing House – Jordanija
Druga pomembna jordanska založba je Al Yasmine, ki jo je leta 2010 ustanovila pisateljica Abeer Taher. Namenjena je bralcem od najzgodnejših let do približno šestnajstega leta starosti, njeno vodilo pa je preprosto in ambiciozno: branje naj postane del otrokovega vsakdanjega življenja.
V katalogu je več kot devetdeset otroških in mladinskih knjig avtorjev iz Magreba in Mašreka ter ilustratorjev z različnih koncev sveta. Med naslovi, ki jih izpostavlja ArabLit, so roman The Heart is Right Behind the Rib Marie Daadouche, Wild Poppies Haye Saleh ter slikanice That Fish in My Stomach in Naughty Kitty.
4. Kalimat – Združeni arabski emirati
Založba Kalimat, ustanovljena leta 2007, je postala eno najprepoznavnejših imen kakovostne otroške književnosti v Zalivu. Objavlja izvirne knjige v arabščini, pa tudi prevode v arabščino, pri čemer veliko pozornosti namenja ilustraciji, oblikovanju in sodobnemu pripovedovanju.
Pomemben je tudi njen mednarodni doseg. Kalimat sodeluje z založbo Bloomsbury, prek tega sodelovanja pa je več njihovih knjig prišlo do angleško govorečih bralcev. Med bolj prepoznavnimi projekti je serija Yasmina avtorice Fatime Sharafeddine in ilustratorke Lene Merhej.
5. Balsam Books – Egipt
Balsam Books je nastala leta 2005 kot podaljšek ene najpomembnejših egiptovskih knjigarn za otroke. Založba, ki jo je ustanovila Balsam Saad, želi združevati kakovostno vsebino in vizualno podobo ter otrokom ponujati knjige, ki navdihujejo, izobražujejo in hkrati utrjujejo odnos do jezika in kulturne dediščine.
Pri tem ni zaprta vase: poleg doma nastalih knjig se ukvarja tudi s prevajanjem v arabščino in iz nje. V njenem katalogu najdemo, denimo, Shahrazizi’s Nights, slikanico I Feel As If, Teta and Babcia ter knjige avtorja in ilustratorja Alaa Mortade.
6. Dar al-Saqi – Libanon
Bejrutski Dar al-Saqi ima dolgo založniško tradicijo, svojo otroško in mladinsko zbirko Saqi Kids pa je začel razvijati leta 2012. Danes v njej izide približno petnajst naslovov na leto.
Zbirka je posebej zanimiva zaradi knjig, ki si upajo združevati težke ali čustveno zahtevne teme s humorjem, izrazitimi ilustracijami in pripovedno igrivostjo. ArabLit med drugim opozarja na Where Do I Put You? Fatime Sharafeddine in ilustratorke Najaf Farashte ter I’m Not Alone Ramija Tawila z ilustracijami Sandre Calvi.
7. Liblib Publishing – Združeno kraljestvo
Poseben primer je Liblib Publishing, založba s sedežem v Združenem kraljestvu. Njena posebnost je, da objavlja otroške knjige v govorjenih različicah arabščine, ne zgolj v standardni knjižni arabščini.
To je pomembno tudi z vidika otrok arabske diaspore, saj je jezik, ki ga govorijo doma, pogosto drugačen od standardne arabščine, s katero se srečujejo v formalnem izobraževanju. Liblib želi ustvarjati vključujoče, dostopne in raznolike zgodbe ter pri otrocih spodbujati veselje do branja. Trenutno je njihov program posebej usmerjen v kartonke za najmlajše.
Zanimiv je tudi njihov projekt It’s Our Art Too! – Rehla, ki povezuje mlade v Kairu in Londonu ter islamsko umetnost raziskuje skozi pisanje, risanje, pripovedovanje in ustvarjanje. Končni rezultat naj bi bila knjiga dejavnosti oziroma svojevrsten muzejski lov na zaklad, ki ga bodo ustvarili mladi za mlade.
8. Dar El Shorouk – Egipt
Dar El Shorouk je ena velikih zgodovinskih egiptovskih založniških hiš, otroške knjige pa predstavljajo pomemben del njenega obsežnega programa.
Med njihovimi publikacijami so bile tudi slikanice, povezane z egiptovsko različico priljubljenega televizijskega projekta Sesame Street, Alam Simsim, ter serija Fizo priznanega egiptovskega avtorja in ilustratorja Walida Taherja. Prav Taher je eden tistih ustvarjalcev, ki dokazujejo, kako močno je sodobna arabska slikanica povezana z avtorsko ilustracijo.
9. Alia Publishing – Egipt
Tudi egiptovska Alia Publishing si prizadeva najti odgovor na vprašanje, kako otroka ohraniti kot bralca v svetu zaslonov in digitalnih tehnologij. Njeno vodilo je »oživiti strast do branja v svetu tehnologije«, knjige pa očitno ne nagovarjajo samo otrok, temveč tudi starše in druge odrasle, ki berejo z njimi.
Njihove knjige so prisotne tudi na platformah za mednarodno trgovanje z avtorskimi pravicami. ArabLit med bolj zanimivimi izpostavlja Akkkkkhhhh! avtorice Manar Hazza in ilustratorke Soheir Khaled ter Simple, ki ga je prav tako napisala Manar Hazza, ilustrirala pa Basma Hosam. Za zdaj ostaja veliko prostora za to, da bi njihove knjige intenzivneje zaživele tudi v prevodih.
10. Yanbow al-Kitab – Maroko
Seznam sklene maroška založba Yanbow al-Kitab, ki jo je leta 2006 ustanovila pisateljica Amina Hachimi Alaoui. Nastala je z zelo jasno željo: mladim maroškemu bralcem ponuditi knjige, v katerih bi lahko prepoznali lastni kulturni prostor.
Danes njihov katalog obsega več kot sto naslovov v arabščini, francoščini in tamazightu, kar že samo po sebi kaže na večjezičnost maroškega kulturnega prostora. Med njihovimi prepoznavnejšimi knjigami sta Seventh Day Sheep in Alya and the Three Cats, pri katerih je Amina Hachimi Alaoui sodelovala z ilustratorko Mayo Fidawi. Slednja je že dostopna tudi v prevodu.
Literatura, ki je ne bi smeli več obravnavati kot obrobje
Ta izbor desetih založb seveda ni zemljevid celotne arabske otroške in mladinske književnosti. ArabLit ob njih omenja še založbe Kalila w Dimna Publishing, Noon Books, Jabal Amman in Aseer al-Kotob ter opozarja, da gre le za del veliko širšega dogajanja.
Toda že ta pregled pokaže nekaj pomembnega: sodobna arabska književnost za otroke ni enoten pojav in še manj zaprta nacionalna tradicija. Nastaja v Palestini, Jordaniji, Egiptu, Libanonu, Maroku, Zalivu in diaspori; v standardni arabščini in govorjenih arabskih jezikih, pa tudi v francoščini in tamazightu. Pripoveduje o vsakdanjem življenju, družini, vojni in spominu, kulturni dediščini, jeziku, pripadnosti, humorju in fantaziji.
In prav zaradi tega je zanimiva tudi za evropske založnike. V času, ko se vedno več govori o raznolikosti otroške književnosti, ni dovolj, da otrokom ponujamo le zgodbe o arabskem svetu, napisane od zunaj. Veliko bolj zanimivo je odpreti prostor knjigam, ki nastajajo znotraj teh jezikov, kultur in izkušenj – in jim omogočiti, da v prevodih začnejo potovati tudi med slovenskimi bralci.
Vir: Članek je pripravljen in prirejen po prispevku »Arabic Literature for Young Readers: 10 Publishers to Know«, objavljenem 9. septembra 2026 na ArabLit & ArabLit Quarterly (arablit.org) ob #WorldKidLitMonth. Prispevek je posodobljena različica njihovega pregleda iz leta 2023.
