Fotografija: Gabriel Lipuš
V osmi pesniški zbirki Cvetke Lipuš Odhajanje za začetnike (Beletrina, 2021) že naslov deluje kot drobna past: kot da bi bilo odhajanje nekaj, česar se lahko priučimo iz priročnika. Toda Cvetka Lipuš dobro ve, da za najgloblje odhode — od doma, jezika, ljubezni, telesa, tudi od samih sebe — ni uporabnih navodil. Obstaja samo poezija, ki zna zdržati tam, kjer praktični nasveti odpovejo.
Njene pesmi so prečiščene, zgoščene, a prav zato toliko bolj ranljive. V njih se večjezičnost pojavi kot življenjsko stanje: kot bivanje med jeziki, kraji in pripadnostmi. Domotožje pri Lipuš ni sentimentalno, ampak natančno, včasih celo duhovito. Njen humor je suh, samoironičen, skoraj neopazen — kot majhna razpoka v resnosti sveta.
Cvetka Lipuš (1966) je na Univerzi v Celovcu končala študij primerjalne književnosti in slavistike, na Univerzi v Pittsburghu pa študij bibliotekarstva in informacijskih ved. Petnajst let je živela v Ameriki, danes pa živi in ustvarja v Avstriji. Njena poezija je prevedena v mnoge tuje jezike. Doslej je izdala osem pesniških zbirk. Za svoje delo je prejela več nagrad. Med drugim leta nagrado Prešernovega sklad za pesniško zbirko Kaj smo, ko smo (2016), nagrado za poezijo dežele Koroške (2020), nagrado Humberta Finka mesta Celovec (2024) ter priznavalno nagrado dežele Koroške za literaturo (2024). Prejela je tudi številne literarne štipendije avstrijskih kulturnih institucij.
Cvetka Lipuš: Odhajanje za začetnike_Generatorji zgodb
Posnetek je nastal v produkciji Radia Agora in je v njegovi izključni lasti.
