Foto: Mankica Kranjec
Zgodbe – Potovanje med jeziki na Evropski šoli Ljubljana
Šestega novembra 2026 sem v okviru projekta Povezovanje svetov obiskala Evropsko šolo Ljubljana. Srečala sem se z učenci od prvega do petega razreda in z njimi delila svojo izkušnjo učenja slovenščine. Želela sem jim pokazati, da se jezika ne učimo samo iz knjig in s slovničnimi vajami, ampak tudi skozi šport, glasbo, ples, pogovore in povsem vsakdanje dejavnosti.
Želela sem jim pokazati, da se jezika ne učimo samo iz knjig in s slovničnimi vajami, ampak tudi skozi šport, glasbo, ples, pogovore in povsem vsakdanje dejavnosti.
Obiskala sem pet različnih razredov in z vsako skupino preživela 45 minut. Otroci so bili različnih starosti, govorili so različne jezike in imeli različne interese. Zato sem želela, da bi se naše srečanje začelo sproščeno, brez občutka, da gre za še eno šolsko uro, pri kateri morajo poznati pravilne odgovore.
Najprej glasba, potem besede
Vsako delavnico sem začela s kratko predstavitvijo, nato pa sem predvajala afriško glasbo in otroke povabila k plesu.
Glasba in ples sta mi zelo blizu. Verjamem, da sta tudi eden najlepših načinov, kako se lahko povežemo z ljudmi, ki jih še ne poznamo. Za ples nam ni treba govoriti istega jezika. Dovolj je, da poslušamo ritem, opazujemo drug drugega in si dovolimo sodelovati.
Glasba in ples sta mi zelo blizu. Verjamem, da sta tudi eden najlepših načinov, kako se lahko povežemo z ljudmi, ki jih še ne poznamo. Za ples nam ni treba govoriti istega jezika. Dovolj je, da poslušamo ritem, opazujemo drug drugega in si dovolimo sodelovati.
Želela sem, da bi se otroci najprej sprostili, se zabavali in začutili, da so lahko pri dejavnosti takšni, kakršni so.
Po plesu smo se posedli in se predstavili. Otrokom sem pripovedovala o svoji izkušnji učenja slovenščine, o začetkih, ko še nisem poznala vseh besed, in o tem, kako pomembno je bilo, da sem se kljub temu poskušala sporazumevati.
Pojasnila sem jim, da se jezika ne naučimo samo v učilnici. Učimo se ga tudi takrat, ko gremo v trgovino, ko vprašamo za pot, ko spoznamo nove prijatelje ali se ukvarjamo s športom. Vsak pogovor je lahko priložnost, da usvojimo novo besedo.
Učenje jezika je podobno učenju plavanja
S starejšimi učenci smo se pogovarjali o njihovih hobijih. Zanimalo me je, kaj radi počnejo po pouku in česa bi se še želeli naučiti.
Nekateri so pripovedovali o plavanju, drugi o petju, plesu in igranju glasbenih instrumentov. Ob njihovih odgovorih sem razmišljala o tem, kako podobno je učenje različnih spretnosti.
Ko se učimo plavati, ne pričakujemo, da bomo že prvi dan znali vse. Potrebujemo vajo. Enako velja za igranje klavirja, ples ali kateri koli drug šport. Napredek pride postopoma, včasih pa imamo tudi občutek, da nam nič ne uspeva.
Pri učenju novega jezika ni nič drugače.
Ko se učimo plavati, ne pričakujemo, da bomo že prvi dan znali vse. Potrebujemo vajo. Enako velja za igranje klavirja, ples ali kateri koli drug šport. Napredek pride postopoma, včasih pa imamo tudi občutek, da nam nič ne uspeva.
Pri učenju novega jezika ni nič drugače.
Pomembno je, da smo potrpežljivi in vztrajni. Da se ne bojimo napak in da zaradi njih ne nehamo poskušati. Tudi sama sem se morala pri učenju slovenščine večkrat opomniti, da ni nič narobe, če česa ne razumem ali če ne najdem prave besede.
Otrokom sem želela pokazati, da je učenje proces in da je lahko tudi zabavno.
Koliko jezikov poznamo?
Ena izmed dejavnosti, ki mi je še posebej ostala v spominu, je bila zelo preprosta.
Otroke sem prosila, naj besedo hello napišejo v vseh jezikih, ki jih govorijo.
Presenetilo me je, koliko različnih jezikov poznajo. V isti učilnici so sedeli otroci z različnimi jezikovnimi izkušnjami, vsak pa je lahko prispeval nekaj svojega.
Otroke sem prosila, naj besedo hello napišejo v vseh jezikih, ki jih govorijo.
Presenetilo me je, koliko različnih jezikov poznajo. V isti učilnici so sedeli otroci z različnimi jezikovnimi izkušnjami, vsak pa je lahko prispeval nekaj svojega.
Ob tej dejavnosti sem še bolj začutila, kako raznolika je Evropska šola Ljubljana. Otroci niso samo poslušali moje zgodbe o učenju slovenščine, temveč so tudi sami pokazali, koliko znanja že imajo.
Želela sem jih spodbuditi, da so ponosni na jezike, ki jih govorijo. Znati več jezikov je velika prednost. Vsak jezik nam omogoča, da spoznavamo nove ljudi, drugačne načine razmišljanja in kulture, o katerih morda prej nismo vedeli veliko.
Mislim, da je pomembno, da otroci razumejo, da jim pri učenju novega jezika ni treba pozabiti tistih, ki jih že govorijo.
Nasprotno. Vsi jeziki so lahko del njihove zgodbe.
Vsaka starost potrebuje svoj pristop
Pri mlajših otrocih, predvsem v prvem in drugem razredu, sem uporabila več glasbe, plesa in pripovedovanja zgodb. Opazila sem, da se na tak način lažje vključijo in dlje ohranijo pozornost.
Pri starejših smo se lahko več pogovarjali. Zanimalo jih je, kako sem se učila slovenščine, sama pa sem želela izvedeti, kaj jih veseli in kakšne izkušnje imajo z učenjem.
Všeč mi je bilo, da so bili otroci pripravljeni sodelovati in pripovedovati o sebi. Vsaka skupina je bila nekoliko drugačna, zato tudi nobena delavnica ni potekala povsem enako.
Všeč mi je bilo, da so bili otroci pripravljeni sodelovati in pripovedovati o sebi. Vsaka skupina je bila nekoliko drugačna, zato tudi nobena delavnica ni potekala povsem enako.
Prav ta raznolikost je bila zame najlepši del dneva.
Pomembno je, da ne obupamo
Ko razmišljam o svojem obisku Evropske šole Ljubljana, se najprej spomnim otrok, njihove radovednosti in pripravljenosti za sodelovanje.
Z veseljem sem poslušala njihove zgodbe in jim pripovedovala svojo. Upam, da sem jih spodbudila, da bodo še naprej raziskovali jezike, se preizkušali v novih dejavnostih in se ne bodo prehitro ustrašili, kadar jim kaj ne bo uspelo.
Tudi sama se še vedno učim. Vsak dan lahko odkrijem novo slovensko besedo, izraz ali način, kako nekaj povedati. In prav to se mi zdi pri učenju jezika zanimivo. Nikoli ni zares končano.
Če bi morala izbrati eno misel, ki sem jo želela predati otrokom, bi bila ta zelo preprosta: ni pomembno, ali se učimo jezika, plavanja, plesa ali igranja instrumenta. Pomembno je, da vztrajamo, vadimo in si dovolimo biti začetniki.
Če bi morala izbrati eno misel, ki sem jo želela predati otrokom, bi bila ta zelo preprosta: ni pomembno, ali se učimo jezika, plavanja, plesa ali igranja instrumenta. Pomembno je, da vztrajamo, vadimo in si dovolimo biti začetniki.
Vesela sem, da sem lahko sodelovala pri projektu Povezovanje svetov. Na Evropski šoli Ljubljana sem spoznala veliko zanimivih otrok in tudi sama odnesla nekaj novega. Upam, da se bomo še srečali.
In morda bomo naslednjič spet začeli z glasbo. Ker včasih ne potrebujemo veliko besed, da bi se razumeli.
Georginah Nyaguthii Njoki je mentorica delavnice Zgodbe – Potovanje med jeziki, ki je 6. novembra 2026 potekala na Evropski šoli Ljubljana. Delavnica je bila izvedena v okviru projekta Povezovanje svetov, ki ga izvaja Zavod Hirondelle s finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
