Silva Batič Rožman piše o srečanju med slabovidno Betko in Galom. Betka mu z večerjo v temi dovoli vstopiti v svoj svet. Takrat se je v Galu nekaj premaknilo. »Slepota ni le izguba vida,« je pomislil, »je izguba prostora, razumevanje, toleranca.« Zelo subtilna, intimna zgodba z močnim družbenim sporočilom, da se je potrebno empatično vživljati v drugega. Silva Batič Rožman je postala prava mojstrica kratke zgodbe!
