Knjiga Syrian Poets and Vernacular Modernity (maj 2025) obravnava sirijsko pesniško gibanje iz 70. let, ki je delovalo zunaj uradnega diskurza. Avtor raziskuje manj znane pesnike in poudarja vplivne figure, kot sta Nizar Qabbani in Muhammad al-Maghut. Navdih za knjigo je avtor našel med študijem in pogovori s pesnikom Salehom Diabom v Parizu, pri čemer je ključno vlogo v raziskavi postopoma zavzel pesnik Monzer al-Masri.
