»Gre za poezijo, ki se giblje med intimno izpovedjo in skoraj mitološko govorico telesa, pri čemer ljubezen niha med nežnostjo in raztelešenjem. V ritmu jezika, ki prehaja iz slovenščine v bosanščino, se kaže univerzalnost izgube in hrepenenja – kot da je morje res tisti horizont, ki povezuje oba jezika in oba svetova.« (Gabriela Babnik Ouattara)
