Vanja Kovač o izkušnji priseljenstva v Kanadi: “Zdaj pa sem, tukaj v Kanadi, osuplo poslušala zgodbe fanta iz Centralne Amerike, ki je ameriško ‘demokracijo’ doživljal na svoji koži in o njej pripovedoval z nasmeškom, s katerega so se bliskali zdravi, beli zobje. Walterjev smeh je bil nalezljiv, neobvladljiv in brbotajoč, prihajal je globoko iz njegovih pljuč, še zdaj se spomnim njegovega smeha, ki je odmeval po šolskih hodnikih.”
