Mimi Podkrižnik Tukarovič je v recenziji o romanu Metke Sušec Praček zapisala naslednje: “Lahko bi rekli, da je njeno pisanje kot filigransko tkanje: najsi gre za opise krasne narave, sploh ob Mediteranu in zlasti svetlobe, ali pa za orise ljudi, ki prihajajo naproti njeni glavni junakinji. Tako kot je mogoče dodobra začutiti in si živo predstavljati pravnico Saro, njenega pokojnega moža Bora, pravniškega kolego Miha Drobniča …, si je zlahka zamišljati tudi bolj obstranske, mimobežne like: avtorica zna portretirati ljudi. Slika jih z občutljivostjo, spretna je pri ustvarjanju kompleksnih odnosov med njimi, pošilja jih v smiselna razmerja: prijateljska, erotična, profesionalna …, energija, ki jo pretaka med njimi, je skorajda otipljiva: včasih privlačna, drugič odbojna.”
